Sin (2019)

Globoko osebni film Ines Tanović je zgodba o generaciji, ujeti med pričakovanja staršev in pasti odraščanja v tranzicijskem Sarajevu.

Osemnajstletni Arman se nikoli ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je posvojen. Nemiren in poln eksplozivne energije starša nenehno spravlja v obup. Medtem ko se spopada z demoni svoje preteklosti, pa skuša mlajšega brata Dada zaščititi pred izzivi življenja v sodobnem Sarajevu …

“Ko sem dokončala Sina, sem se zavedela, da so moji zadnji trije igrani filmi pripovedovali o isti družini. V omnibusu Neke druge zgodbe (Neke druge priče) sem se ukvarjala z mladim moškim takoj po vojni, ki ga dekle, tujka, zapusti skupaj z njegovim nerojenim otrokom. To je bila zgodba o odnosu mednarodne skupnosti do Bosne in Hercegovine v času vojne in po njej. V svojem prvem dolgometražcu Naš vsakdan (Naša svakodnevna priča) sem govorila o štiridesetletniku, ki se po odhodu žene vrne k staršem zaradi eksistencialnih razlogov – povojna družba mu ne omogoča, da bi se zaposlil in si zagotovil boljšo prihodnost. /…/ V Sinu spremljamo istega človeka, ki pa se je medtem spet poročil in postal oče. S tem filmom zaključujem krog o generaciji, ki je odraščala med vojno. To je moja generacija. Zdaj sem tudi sama mati in skušam v tej državi vzgajati otroke.”
Ines Tanović